Samo da si uredu :/

Dost mi je vsega.
Tebe, njenih nemogočih zahtev, tvojih for, šole, čudnega vremena, prehlada, muzike še Tom mi gre na momente naživce.
Potem pa grem vn, *waw*,*super*,*yaaaaay* ja dokler ne pridm domov. Pol je spet use isto in js spolh nevem več kaj je. Ne, ziher ni normalno da se v soboto(nedeljo) 0:18 bolano učim geografijo? jebene vroče točke, ko ševedno neznam definicije.
Prazno.Sploh nevem več kaj čutm.Khm ja, nazadne sm čutla strah, na avtobusu ugutuvila kaj si želim. Sovražm avtobus, vedno mi da ful za razmišlat.

Men je useen če te nikol več ne vidm, nikol več ne slišm tvojga otroškega glasa, tut če ti nikol več ne natipkam da si neumn in ti men svoje fore. Useen mi je, če nikol več ne slišm tvoje kitare in useen mi je, če ne boš več bombandirau mojga telefona z bolanimi šalami in tut če nikol več ne boš klicau in se samo smejau. Useen mi je, če mi nobenga komada več ne pošleš in mi ne narišeš nobene "slike".Briga me, če prhajaš v Ljubljano in mirno greš mem mene.Za use kar se stabo dogaja mi je useeno, če si ti srečen in zadovoln. Če je to tist kar ti hočeš, pol je ziher prov, uredu. Ker men je useen, dokler si ti veseu.

ko le spremenil bi lahko
ti podaril bi nebo
če le vedel bi kako

Zdej mam saj nek cilj v življenju, končno.Precej obupano da že zdej vem,da se ga ne bom držala do junija al pa se ga ne bom dost močno držala. Potem pa bo jok in vse, ja vem da bo tko. Že vidm,da mi bo mal zmankalo, glih dost da bo posmeh. *waw* Ampak uredu, sej sm navajena.
-spet samo jamram, men je to že tok v navado pršlo,da sm že bolaaaaaaana od tega.Katastrofa.
Življenje v stekleni sobi, brze ostrih robov. Kristalno čiste steklene šipe, mehke blazinice, nobenih ostrih robov. Jagode s smetano, ustnice narejene za rdečo šminko, visoke pete. JS NUJNO RABM ODIH, khm ja!

Ko mesto spi.

Reka ki teče, dela okljuke, pada in se ponovno uspenja. Učasih presahne, a se potem okrepi. Kot reka, ki se na svoji poti do oceana spopada z brzicami in umazanijo v vodi - plastenke in veje. Kot rekla, ki teče mimo svetlih jas in prijetno žubori ter daje dom številnim živalicam.
Mogoče kot drevo. Zraste z nebogljenega majhnega semena v visoko mogočno rastlino, koristo za mnoge stvari. Vsako leto zrastejo listi, se obravajo in spremenijo, a vedno odpadejo in potem spet pridejo novi in novi in novi. Drevo, ki obrodi sadove, slastne, dobre, užitne. S plodovi pa tudi dejstvo, da bojo nekateri obkljuvani, segniti, potolčeni.
Lahko bi primerjala tudi z glasbo. Nepredvidvljivo. Mirni začetek in nežna melodija h kateri pašejo svečke in romantična večerja, ki se prepleta s strastjo in poljubi in njegovo roko na njeni nogi. ali pa miren začetek, ki narašča kot tempirana bomba vse dokler vse ne preneha s spokojno tišino. Kot skladba, z prijatnim začetkom, zanimivimi soloti, ki enostavno zažiga. Vrjetno pa kot komercjalna pesem, ki gre uho in je narejena, da se prodaja.
Ampak, zakaj bi se ljudje trudili z opisovanjem, pridevniki in razlaganjem samoumevnega. Najlažje je pač reči : življenje.

A ne, da dobri se izenači s podlim.

...Vendar lahko
tudi kdo drug pove kdaj dobro misel.
Tebi ni dano, da ljudi bi slišal
kaj govore, kaj sodijo o tebi.
Že tvoj pogled jim vliva strah, zato
prikrivajo ti, česar rad ne slišiš.
(Antigona; 3 prizor: Država ni last enega moža!)

Resnica.Vedno jo zahtevamo, ampak a jo vedno hočmo slišat?a res vedno hočmo vedet stvari take kot so? Mogoče rajš kdaj ne uprašamo, kako je stvar - če vemo, da resnica ni preveč lepa al pa ugodna z nas?

Honey, you lied when you said you loved me
and I had no cause to doubt in you, but I'd
raither go on hearing your lies than go on
living without you

Sama velikrat rajši sanjam pa si ustvarjam fantazije in visoko letam. Rajši si življenje slikam v sladoledne lučke in jagode (s smetano). Rajši obarvam misli modro, zeleno, rdeče, rumeno in vijolčno s pridihom rozne ki spominja na pomlad. Rajši sem sama princeska s svojim princom v obleki in čevljih z visoko peto in spuščenimi valovitimi blond lasmi in moj princ je postaven in visok in njegov nasmeh najbol iskren ter čist in njegove oči so tako sijoče oči so kot zvezde v temi
Ko se je treba sprijaznit z kruto resnico - se sprijaznim.Ampak potem najdem novo jagodo s smetano za lepši začetek in pustim tiste ne zrele, zelene zasabo.
Mogoče včasih res deluje da je konec, depresivno deževno z nevihtami strelami točo in gromi, ampak navsezadnje :Ne da sovražim - da ljubim, sem na svetu! (Antigona; 2 prizor :Antigonin upor) zato so taka razpoloženja zgolj poletne nevihte, ki pridejo in grejo.

oni

"in ne skrbi, oni bojo rešili situacijo"
ampak kdo so oni? oni so ljudje, prau tko kot mi - iz mesa in kosti.
Če oni lahko rešjo situacijo, jo lohka tut mi.
mi smo oni, oni smo mi in kar oni lahko, lahko mi.
zakaj bi torej čakal "njih" ?

I have nothing

Share my life,
take me for what I am
Coz I'll never change
all my colors for you
Take my love,
I'll never ask for too much
Just all that you are and everything that you do

I don't really need
to look very much further
I don't want to have to go
where you don't follow
I won't hold it back again,
this passion inside
Can't run from myself
There's nowhere to hide

Well,don't make me close one more door
I don't wanna hurt anymore
Stay in my arms
if you dare
Or must I imagine you there
Don't walk
away from me...
I have nothing, nothing, nothing
If I don't have you, you, you, you, you, you...

You see through,
right to the heart of me
You break down my walls
with the strength of your love mmmmm...
I never knew love like
I've known it with you
Will a memory survive, one I can hold on to

I Can't run from myself
There's nowhere to hide
Your love I'll remember, forever

Don't you dare
walk away from me
I have nothing, nothing, nothing
If I don't have you, you ♥♥♥

i feel slovenia

Usi se prtožujemo in kritizeramo. Vsi pravmo, da je vse narobe in vsi bi vse spremenil.
Vrjetno se noben ne zaveda, da se nekateri dejansko trudjo spremenit mi pa niti poskušanja ne cenmo.Lahko je govorit pa bit pameten ko si šivanka v senu.
Usi bi raztrgal vlado in državo. Ustavo in zakone. Usi bi nrdil popravke, use neki mot.Sej ne rečem, to je človeško.Usi govorimo kok je "tam" bolš in da bi se takoj preselil, pa se dejansko... a si res to želimo?
Ampak to je naša država, domovina, naš dom. Tuki smo in sm spadamo, tuki smo mi DOMA in nismo tujci in v problemih mamo mi prednost pred drugimi, ker smo doma. Naši ljudje se trudjo, da bi nam blo lepo, ampak so samo ljudje in ljudje mamo napake, smo zmotlivi.Tut v družini se kregamo, so spori in včasih bi najrajš se odselil. ampak... a to dejansko hočmo?ne, ker je to naš dom kljub nevšečnostim, napakam, slabostim in neumnih stvari.In mogoče... bi mogl pomislt, da so tut politiki zmotlivi.

Pozabit preteklost in jit naprej
rada bi rekla... js delujem brez mej
in brez spominov, brez skrbi,
da men je sam važn, da se živi.
se prevečkrat trpi,
da tko nahitr bi se dal odmislt skrbi.
in preveč je stvari,in preveč je vsega,
preveč je nesnage tega sveta.

I'm not afraid.I just don't want to.

Življenje se rodi in umre.Samo s smrtjo ne umre, ampak gre v nebesa,vice al pekel. To so nam napovedal že v bibliji. Potem pa je "izpovedovanje vere".

To je samo oblika, kako poteka sveta maša na dan spomina na rajne.Bolano.Ne, nepoteka samo na ta dan, ampak vedno.
V zadnjem letu, sem močno spremenila odnos do vere.Ne,lažem se. Odnos do cerkve sm spremenila.Neumno se mi zdi, hodit tja. Poslušat kako mi nekdo govori o nečem kar je "pravilno" in kaj je "narobe".Mislm...če bi blo vse to res, tko ko ljudje govorijo bi živel v popolnem svetu, s popolno ustavo, ljudje bi bli popolno poročeni in otroci bi bli cukrčki naši popolni.Ampak ni tko, tko da očitno tuki neki ne štima.Prjatu mi je govoru"retoriki,ki vejo kaj hočjo in ljudje na počitku, ker je tam itak use pravilno.To je cerkev, to je sveta maša" in js sm mu povedala, da se moti in da nima prav in da naj ne žali. Ampak čez čas... sem se mu opravičla, ker sm ugotovila da ma dejansko prav.
Nebesa.Če boste pridni, delali prav blablabla boste v nebesih.in vsi bomo v nebesih in vsi srečni in... vsaka vera ma svoja "nebesa" ampak usi smo v nebesih in vsi smo skupi, srečni. V isti sapi pa povejo, da je smrt največja uganka, da noben ne ve kaj se zgodi, ko umreš, ampak nebesa... A se res samo meni zdi to nekakšno protislovje?hm ja!
in potem "izpovedovanje vere" kok, kok...patetično.Nekdo začne, ostali ponavalajo.Ja, ponavljajo ker usi ponavlajo in se spodob da sodeluješ, ane? Samo zakaj bi sodeloval pri skupinskem poneumlanju in laganju če maš dejansko glavo na mestu? Isto kot da bi ti nekdo reku; reč mi Ljubim te, in ti bi brezglavo reku Ljubim te nazaj, brez pravega uzorka.Pa čeprav bi biu to kr nekdo tam.Ampak tega ne delamo, ane? Zato ker mislmo, ker v svetu ni vse pravilno in ni vse narobe in ni vse popredalčkano po pravilih, ampak ma usak mal svoj pogled na stvar in nam ni treba bit tak ko je prejšni.
Sama vera se mi zdi super in nimam problemov stem. Sm verna in vem zakaj sem.Podperam kirokol vero, če se človek počuti uredu zraven.Brez vere, bi mi blo velikrat težko in sm hvaležna, da so mi jo starši predstavl in me spoznal znjo. Sama cerkev in ostale verske institucije pa... so druga zgodba.
Sem čloovek, ki da vsaki stvari priložnost in sm človek, ki ma svoje mnenje in ne pusti, da mu ga drugi dajo.