ampak js..

Tok mi greš naživce. Skregava se. Tok nenormalno se skregava, se žalva in bol k ti govorim da mi greš naživce ... manj resno me jemleš. Začneš mi grozit in js se delam ko da se mi jebe, ubistvu pa študeram kaj če to res nrdiš. Pol se mi začneš smejat v glavo, kako lahko pomislm da si tak, da mi nikol nebi tega naredu. Sledi porcija žaljenja in zmerjanja in zajebavanja in dejstev. Se posloviva, ne ubistvu se ne enostavno greš kao ti je komp crknu, ne? briga me. Js sm bla vesela. Nehu si mi utrujat in pustu si me, da uživma večer. Nehu si me žalt in bla sm prepričana, da je konc, da me boš pustu namer in se neboš več utiku vame. Ja valda. Pridem domov, mi utripa tvoje ime bol k si govorim, da bom ignorerala bol si želim videt kaj si napisov. Začneva pogovor, traja, traja, traja, zdej že 5 ur in spet je use kokr je blo. Kot da nebi blo včerišnega dneva in tistih besed, dejanj.
In ti si vedno tak. Vedno ko mislm, da neboš kliknu in da si nehu, pustu me odidet... se vrneš in ustrajaš in nepustiš, da grem. Največja žalost pr tem je,da sm vesela da si tak... to mi je dozdej vedno mankal, vedno so ljudje obupal ko smo se skregal. Js nism hotla kliknt in oni so bli preveč ponosni da bi me. Ti veš, da js nebom kliknla po vsem tem, ti to veš in veš da če neboš ti, da bo konc in ti kliknš in js...
js...
js...
js...
... js spet ugutuvim kok močno te rabm ob seb. Kok popolnoma se mi ujemaš. Kok si ti točno tak, kokr mi je dozdej vedno mankal. In js? js ugutuvim kok močno te mam rada -_-

You have no idea, what you do to me
and even if you did...
you probably still do it anyway

one trillion dollars

One trillion dollars could buy a lot of bling
One trillion dollars could buy most anything
One trillion dollars buying bullets, buying guns
One trillion dollars in the hands of killers, thugs

Denar.Ves svet je samo okol denarja, ko da je to edina vrednota, kot da je to vse. Uredu ja, mogoče je velik dejavnik in brez njega se neda preživet v tem svetu. Ampak sej ni treba da mamo dokonca nafilan bančni račun da smo srečni. Če smo pomislm ; nekdo je brez rok, nog, glasa, al pa ma neozdravlivo bolezen, ker nepoznajo zdravila - mu kaj pomaga denar če ni cepiva? Nekomu ko mankajo noge npr. mu pomaga denar da gre na počitnice, če tam nemore izkusit plavanja v toplem morju? pa so te ljudje ševedno srečni, ševedno živijo.Najdejo tisto pravo, čisto srečo.Fenomeni so dojenčki! oni nimajo keša, niti vejo ne da obstaja pa so srečni.Srečni ko jim nekdo "boo-boo" nardi, srečni ko se nekdo znim igra al pa mu preberejo pravljico.
Mi pa neznamo bit srečni,če nimamo denarja.
žalostno

One trillion dollars could buy a heart, a soul
One trillion dollars buying nations - all the world
One trillion dollars could make the fat lady sing
One trillion dollars, what a bullshit useless thing!

Prepovedano je najslajše.

Nebi smela, zato vrjetno tut ni uspelo.
Prpravlena sm bla završt ljubezen družine, zaupanje,... samo zato, da bi po 15 letih končno dojela resnico.Pa mi očitno ni namenjeno, nikol mi ni blo.Že pr 9 mescih življenja mi ni blo. Takrat je blo že vse narobe in js sm bla kriva, čeprov se sploh nism zavedala. Eno leto so mi prikrival smrt, kao niso vedli - seveda ja.Vrjetno nikol nebojo razumel, kok bi mi to pomenil,kok močno sm si želela.Sam zdej je prepozn, zavedno prepozn. En pogovr bi biu preveč, en objem fantazija.Pismo se je "zgubilo".Sliko sm skrila, vrjetno jo zato še mam.
In za dons... res sm vrjela da mi bo ratal, pa mi ni.Saj datum bi lahko vidla.
Vedno so me sprašval, kaj si želim za miklavža, rojstni dan. Vedno so me sprašval po predmetih. Če bi jim povedala,da sm dejansko samo to hotla, bi me vrjetno mel za neumno.Ampak js sm si res samo to želela.
Počutm se kot da nebi živela v 21. stoletju. Pa pravjo, da je civilizacija, človeški razum napredoval. Seveda, mogoče mam samo js to srečo, da če se odrasli ne prenesejo, da tut otroci nimamo možnosti.Vrjetno,...
Ampak js vem, enkrat mi bo ratal.Pa če grem sama nekam, kjer ne poznam.Če grem sama 100km stran, pa če grem sama...

ker ko neki hočm, tisto dobim.Prej al slej.

more than you know.

Samo usen si tega nism tko predstavlala. Mogoče sm misla da bo mal bol milo, bol počasi in manj boleče. Vseen, to je blo prehitr in blo je grozn - ne, je grozn. Zbujanje na 4 ure ponoči in tisoč mejhnih napak k so me motile, da nism mogla zaspat... čeprov je vsak večer isto ; pod blokom nemir, Tomovo nočno prehranjevanje itd. in zdej ko razmišlam, kaj bom delala cele dneve me je groza. Teh počitnc me je groza, nekak me je vse minilo. Nekak bi šla kr rajš nazaj v šolo in se vrgla v zvezke, sej se dejansko morm sam to ni isto. Js nevem kaj hočm, niti nevem kako bom to izpeljala... js sam vem, da se morm neki spomnt, neki dobrga.

Promise me that you'll leave the light on To help me see with daylight,
'cause I believe there's a way you can love me
I won't write you a love song
'cause you asked for it
'cause you need one,
But because I want to.

can you just let me be?

Vonj, vonj po jagodah. Js si želim marjetice, tulipane, moje najljubše spominčice. Želim si barve in svojo sobo prebarvat na rdeče.

Falling backwards like a domino to a place where you cannot hide
You keep asking yourself is this real or really just a lie?

Ko se pretvarjaš, se pretvarjaš.Vzameš risk,da te razkrijejo.Vzameš vse da te ljudje poznajo,se o teb pogovarjajo te poznajo.Sam kaj se zgodi, ko spoznajo da vse kar si govoru,delu -naredu je zlagano samo zato da bi biu slaven? kako jim boš razložu, da je del stvari resničnih in da res tko mislš? Kako boš razlozložu "prjatlu" da si se družu znjim samo zato, da te bo nekdo poznav? in kaj se zgodi potem, ko je vsega konc in vsi vse vejo? ostaneš sam v sobi, se zjočeš in neveš kako naprej? se odseliš in delaš isto napako? Za vse okriviš druge? al samo vsem poveš, da jih maš res rad in je pršlo samo do nesporazuma? samo ja.^^

I wish I could touch you again. I wish I could still call you friend
I'd give anything

Lahko bi vedla, da se bo s prestopom v srednjo šolo spremenil.Samo nekak nism vedla, da se bo tok spremenil. Nism vedla, da se bova po 2 mescih že tok odtujile, da se boš tolk spremenila.Sej ne rečem, sej je zabavno pa se smejim sam se tut naveličam poslušat, kdo te je pogledu, kako te je pogledu in kaj je nekdo drug menu o tem pogledu. Naveličam se, da te morm poslušat vsako minut, da me pokličeš mi 10minut jamraš v telefon in mi potem poveš, da maš avtobus.Si pomisla, da ti mam tut js kej za povedat? Nisi,vem.Ampak nakoncu pa sm js prasica, ko nekdo drug ve, kaj se dogaja zmano in ti ničesar. In učasih si želim da bi ti lahko povedala vse, vse in da bi me poslušala. Samo pol pomislm, da ko bom rabla nasvet al pa mnenje o tem kar sem ti povedala ... boš samo rekla, a veš da je blo tko neki podobn z mano pa njemu al pa boš kr prešaltala na kak sms al pa naklučen pogovor znim v šoli. in zato rajši ostanem tiho in ti veselo prikimavam. Samo vrjemi, da te pogrešam.precej. Da si velikrat želim, da nikol nebi šle narazn, da bi blo še tko kokr je blo. Sam vem da je izgublen, vem da je.

One life, one Soul just waiting to flow
Follow me, follow me Don't let me go

In js grem spet naprej!

In v noči tam sem obstala,
za svoje življenje nism se več bala
sama sebi sem lagala,
da tvoje misli napačno sem prebrala.
Iskala sem razloge zakaj si tak
imela polno sem razlag
Sama opravičila,
samo da resnico v mislih bi si prikrila
vse tvoje besede miljonkrat sem prebrala
tolikokrat, da že napamet sem jih znala
prav grozna obsesija,
da ti bil si vse - vse zakar sem se borila.
MIljonkrat konec sem naredila
še večkrat odločitev spremenila
vendar zdaj sem se odločila,
s tabo prihodnosti ne bom delila.
Ni mi žal, za vse kar se je zgodilo
in če lahko zavrtela bi čas nazaj...
želela bi, da stvari se ponovijo.

Like an apple on a tree.

Petek in potem počitnce. 10 dni poznega odhajanja v postlo in šepoznejše ustajanje iz nje.
in vsakdan no-limit večerni pogovori in ves tist smeh;
in vsakdan nove dolgodivščine in večerni sprehodi;
pa filmski večer;
in večer samo s tabo;
in dokončevanje komada;
pa spet mal kitare v mojih rokah.
in intelektualne misli ob 4 ponoči;
vrjetno tut igrce na računalniku; in dobr vem,da se u teh počitncah ogromno lahko spremeni.

Vroči čajčki zvečer in topla, sladka kavica zjutraj. Postalo je vsakdanje.Šola in smeh vsak odmor in tip, ki ševedno ni odnehu. Niske temperature in ledeno hladne noge in roke.Postalo je vsakdanje.Listi iz dreves in zmankovanje malce v šoli.Branje rtvslo in 24 ur med poukom, pa valda horoskop.Postalo je vsakdanje.Kosilo, ko pridem domov in zvečer tvoji sms-ji. Učenje na avtobusu in panika pred testom. Postalo je vsakdanje. Intelektualno razmišlanje in na belo pobarvani nohti. Zaspana in prehlajena. Postalo je vsakdanje.Pank muzika in ples po sobi.Nesojen francoski film in solze,ker ne dobim podnapisov.Postalo je vsakdanje. Gledanje tvojih postov, komentarjev, slik. Učenje ruščine in se počutit zraven kot budala,ker nepoznaš črk. Postalo je vsakdanje.
Večinoma so vse stvari, ki jih delam postale vsakdanje, ponavlajoče. Stvari so postale vsakdanje, navadne ...ampak lepe.

∙

after all they shared, how could he simply said no.
after all they shared, he turned away from her to go.
She said se wouldn't cry,
that was really just a lie.

Move along, move along, move along.

Prejšno objavo sem zbrisala.Ni se mi zdela primerna.Prefeč psihotska, filozofska. Preveč moja.

Mam tisto, kar sm skos hotla. Mam tisto kar sm hotla 4 mesce.Sam js ševedno nism srečna, zadovolna al pa karkol.Men ševedno neki manka. čudno, kok hitr se vse spremeni pa obrne v tvojo korist pa se sploh ne zavedaš. Kok mejhnih korakov, kok lepih trenutkov k ugutuviš kok so lepi ko zginejo, so mem.Pol jih pa želiš nazaj, sam nemorš. Nemorš priklicat preteklosti nazaj, kokrkol se trudš - kokrkol si želiš? Js si velikrat zaželim, da bi lohka ustavla čas.Use zamrznla, sam js bi se lahko premikala.Gledala sm en tak film, noro hud!Umetniški totalno.Takrat sm marsikej dojela, marsikej v moji glavi se je spremenil in začela sm drgač gledat na umetnost.Še bolj sm jo začela cenit, čeprav se mi je zdelo da mi že takrat pomeni vse. Lahko bi rekla, da sm svoje mišlenje dala nivo višje? recimo.

Aveš občutek, ko mislš da lahko letiš.Pa vse je izi in te ne skrbi in odveč so problemi in sam sanjaš? Tak občutek je stabo.&Nenormalno preveč očitno in že na moji bolanga komi čakam ta dan. Čeprov vem da bom nakoncu zajebala.
Js ševedno komi čakam.

pretty as a picture.

Učim se angleščino.Učim se slovenščino,matematiko in nemščino. Naj omenim še kemijo pa ostalo bedarijo? Če so profesorji brez življenja, nekak to ni moj problem, ampak men se res neda učit, res se mi neda tok učit. Pr pouku sploh več ne sledim. Nekak spim, al pa rišem.Izlivam se na papir? Nekak mam spet obsesijo na pesmice.Učeri ena ljubezenska, dons hardcore emo in pesmica o modrem flomastru? Vem, infa mi je postala bedna odkar tist debil samo narekuje stavke iz wikipedije.Sploh ne pišm, noben ne piše.
V sobi mam že ceu dan temo. Sosedi prenavlajo okna in js morm met zato spuščene dol rolete? bolano.
Dons je petek, spomini na prejšne vikende ostajajo živi.Ševedno hočm ponovitve.Ševedno vem,da bom zarad njih trpela, ampak jih hočm.
In zjutri je Ljubljana tko lepa, tiha, mirna, romantična, umirjena. Nobenmu se nikamor ne mudi in vse diši po jutranjih kavicah. In ljudje z Žurnalom 24 v roki. In js počasi hodim čez Center z kavo in muziko.In takrat se zdi vse preprosto, vse tko otroško lahko. Popoldne pa je vse realno; vse realno kako ta svet deluje - vsem se mudi, vsi hitijo, usem je za use useen. Vsi s telefoni uroki in ob petkih mladina s polnimi vrečkami pira. Ja, to je že nekak Ljubljana, ki jo poznam - Ljubljana, ki je ne maram.

it's really good to hear your voice, sayin' my name

Darling you got to let me know
Should I stay or should I go?
If you say that you are mine
I’ll be here ’til the end of time
So you got to let me know
Should I stay or should I go?

Always tease tease tease
You’re happy when I’m on my knees
One day is fine, next day is black
So if you want me off your back
Well come on and let me know
Should I stay or should I go?

Should I stay or should I go now?
If I go there will be trouble
An’ if I stay it will be double
So come on and let me know!

This indecision’s bugging me
If you don’t want me, set me free
Exactly who’m I’m supposed to be
Don’t you know which clothes even fit me?
Come on and let me know
Should I cool it or should I blow?

Sibirija.

To ni več humano.To vse skupi je prehladno,prenaporno.Boli me že mraz,roke mam že čist plave.Mogoče sem v sanjah prepotovala neki tisoč kilometrov in pristala v Sibiriji.Zdej se mi zdi to edina logična(?)razlaga zakaj umiram od mraza.Ampak iz usake stvari se da neki dobrga vn potegnt ane?Zdej saj vem kaj si želim za rojstni dan! električni radiator,ker je ta naš blog tok zastarel,da začnejo kurit šele takrat,ko začne padat sneg.Sicer mi ni jasno kako ostali zdržijo(zihr majo električne radiatorje) sploh še pomislm,da naše stanovanje gleda na SONČNO stran in da je moja soba najbol "vroča". Upam,da se bo kmal otoplil ampak ... če pomislm da gremo čedali bol prot zimi,me rahlo mineva optimizem-.-
Sej ubistvu mam rada sneg,vse je tko spokojno,mirno,romantično.Saj prve dni.Belo,svetlikajoče se,čisto.Pol pa nastane umazano,rumeno,spremeni se v nagnusno snov ki jo sovražimo. HAH! ampak glej zdej to foro, a ni to tko k ljubezen? najprej lepa,čista,neomajana,romantična... vse lepo in prov, vse tko ko v pravljici. In potem? začne sivet,in postajat rumena ker se kdo poščije nanjo.Kmal se začne topit in se spreminjat. &nakoncu nastane plundra - stvar s katero nič nemorš in ti gre naživce.Po možnosti jo še zasovražeš tko ko js. a se ne zgodi z ljubeznijo isto? yeah,prove me wrong!
Zdej sm se spomnla... kako sem v petek depresivna sedela na avtobusni postaji.Gledala sm list iz drevesa.Bil je v družbi in s svojimi listki-prijateljimi se je igrau v krogu. Kr naenkrat se je odcepu od družbe in šou proti cesti - prot samomoru? ampak nikol ga ni povozu avto, vedno se mu je "umaknu" in potem se je krnaenkrat mu en listk približav in sta se zadržvala skupi, ampak potem ga je list zapustu in tist listek,ko je biu že prej osamljen je šou proti cesti. Newem zakaj, ampak v tem listku je bla res velika zgodba z velikim pomenom.Mogoče naravno prikazan moj življenjepis.Mogoče res...

Difficile est se noscere ipsum.

Če bi želela nardit objavo, ki bi opisovala mene in bi bla tisto kar sem jaz, kar čutim, kar si želim, kar sanjam po čem hrepenim ... bi pustila prazno stran. Ampak tega se ne dela, ane?
Nism prazna, al pa brez idej. Nisem brez hrepenenj in čustev. Nisem brez sanj... ampak enostavno več ne vrjamem vanje več. Nevrjamem več, da se načrtovane stvari iztečejo lepo, tok lepo kot sm se jih js zamisla. Zarad tega sm razočarana,preveč.
Zamenjala sm metodo.spontanost.Mogoče je to povezava do lepih stvari? Sicer je precej težko uresničliva - saj pr meni. Vse stvari preveč razmišlam,jih predelujem in delam smiselne zaključke.Srečne zaključke. Bolano, vem.
Izkušne. Sovražim da mi kdo pridiga da jih nimam, ker sem stara 15 let. Marsikaj sem že izkusla,probala,ugutuvila,dojela.Občasno celo ugutavlam,da bi blo velik bol enostavno če bi samo spustila naprej in nebi vedla vsega, kar vem. Ampak ne, to potem nebi bla jaz. Vedno vsako stvar raziščem,si jo razložim, preizkusim.
Zanimajo me te zadeve.Psihologija,sociologija predvsem.Rada potiskam svoje telo v ekstremne situacije.Zanimivo je,kaj vse se da naredit z možgani.Veliko več kot bi na začetku pomislili.Sovražim dejstvo,da se le okoli 11% možganov izrablja.Zavedam se,da če ne bom probala še kakega procenta zdaj dodat,da bo izgubljen.Zadnje čase,sploh glede znanosti,imam v glavi le en stavek: you haven't fail until you stop trying. .
on,ki je uničil in sezidal mnogo stvari.On,ki je vstopil v moje življenje tako nepričakovano,nenavadno.On, ki je tako podivjal mojo domišlijo.

You used to talk to me like
I was the only one around.
You used to lean on me like
the only other choice was falling down.
You used to walk with me like
we had nowhere we needed to go,
nice and slow, to no place in particular.

Konec.Še eden izmed mnogih.Ampak konec nikol ne pomen samo konca.Pomen tut začetek in to je tisto,kar vrjetno vleče ljudi naprej,naprej,naprej,naprej.Samo jas porabim kr dost časa,da dojamem to.Preveč.Veliko,veliko preveč!
Mam načela in vem zakaj se borim.Ustrajam pr svojem in se ne pustim ujet.Rada mam svobodo.Rada mam ljudi brez predsotkov,brez zadržkov,ki vejo kaj hočjo.Rada mam ljudi,ki me sprejemajo takšno kot sem.Nekateri pravjo, da sem drugačna.Ne,sama ne mislm tko.Je pa vrjetno res,da sm samo tisto kar sem in nism pod uplivom družbe,kar je dandanes že redkost.Žalostno.Ampak nič,nič,nič ne bi blo tko če nebi mela ljudi,ki mi povejo kdo sm,kaj sm,kaj želim doseč,k mi povejo stvari ko se mi zameglijo.
Vem,da velikrat neznam povedat,dokazat - pokazat kaj čutm, kolk močno čutm.Velikrat nenajdem pravih besed.Ampak v eno stvar ste lahko prepričani. Ko rečem *rada te mam* mislim resno in nikol ne bom preklicala besede.Nikol ne bom spremenila časa al pa zgodovine, ne.Lahko pa spremenim v sedanjosti.Ampak ko mi nekdo pomeni ogromno, nrdim vse - vse kar je v moji moči,da obdržim (:

Everyday we tell ourselves, we are better off without eachother, but then every morning, when I wake up.. I realize that I love you more, then the day before.