Tok mi greš naživce. Skregava se. Tok nenormalno se skregava, se žalva in bol k ti govorim da mi greš naživce ... manj resno me jemleš. Začneš mi grozit in js se delam ko da se mi jebe, ubistvu pa študeram kaj če to res nrdiš. Pol se mi začneš smejat v glavo, kako lahko pomislm da si tak, da mi nikol nebi tega naredu. Sledi porcija žaljenja in zmerjanja in zajebavanja in dejstev. Se posloviva, ne ubistvu se ne enostavno greš kao ti je komp crknu, ne? briga me. Js sm bla vesela. Nehu si mi utrujat in pustu si me, da uživma večer. Nehu si me žalt in bla sm prepričana, da je konc, da me boš pustu namer in se neboš več utiku vame. Ja valda. Pridem domov, mi utripa tvoje ime bol k si govorim, da bom ignorerala bol si želim videt kaj si napisov. Začneva pogovor, traja, traja, traja, zdej že 5 ur in spet je use kokr je blo. Kot da nebi blo včerišnega dneva in tistih besed, dejanj.
In ti si vedno tak. Vedno ko mislm, da neboš kliknu in da si nehu, pustu me odidet... se vrneš in ustrajaš in nepustiš, da grem. Največja žalost pr tem je,da sm vesela da si tak... to mi je dozdej vedno mankal, vedno so ljudje obupal ko smo se skregal. Js nism hotla kliknt in oni so bli preveč ponosni da bi me. Ti veš, da js nebom kliknla po vsem tem, ti to veš in veš da če neboš ti, da bo konc in ti kliknš in js...
js...
js...
js...
... js spet ugutuvim kok močno te rabm ob seb. Kok popolnoma se mi ujemaš. Kok si ti točno tak, kokr mi je dozdej vedno mankal. In js? js ugutuvim kok močno te mam rada -_-
You have no idea, what you do to me
and even if you did...
you probably still do it anyway
Ni komentarjev:
Objavite komentar