četrtek, 29. oktober 2009

ampak js..

Tok mi greš naživce. Skregava se. Tok nenormalno se skregava, se žalva in bol k ti govorim da mi greš naživce ... manj resno me jemleš. Začneš mi grozit in js se delam ko da se mi jebe, ubistvu pa študeram kaj če to res nrdiš. Pol se mi začneš smejat v glavo, kako lahko pomislm da si tak, da mi nikol nebi tega naredu. Sledi porcija žaljenja in zmerjanja in zajebavanja in dejstev. Se posloviva, ne ubistvu se ne enostavno greš kao ti je komp crknu, ne? briga me. Js sm bla vesela. Nehu si mi utrujat in pustu si me, da uživma večer. Nehu si me žalt in bla sm prepričana, da je konc, da me boš pustu namer in se neboš več utiku vame. Ja valda. Pridem domov, mi utripa tvoje ime bol k si govorim, da bom ignorerala bol si želim videt kaj si napisov. Začneva pogovor, traja, traja, traja, zdej že 5 ur in spet je use kokr je blo. Kot da nebi blo včerišnega dneva in tistih besed, dejanj.
In ti si vedno tak. Vedno ko mislm, da neboš kliknu in da si nehu, pustu me odidet... se vrneš in ustrajaš in nepustiš, da grem. Največja žalost pr tem je,da sm vesela da si tak... to mi je dozdej vedno mankal, vedno so ljudje obupal ko smo se skregal. Js nism hotla kliknt in oni so bli preveč ponosni da bi me. Ti veš, da js nebom kliknla po vsem tem, ti to veš in veš da če neboš ti, da bo konc in ti kliknš in js...
js...
js...
js...
... js spet ugutuvim kok močno te rabm ob seb. Kok popolnoma se mi ujemaš. Kok si ti točno tak, kokr mi je dozdej vedno mankal. In js? js ugutuvim kok močno te mam rada -_-

You have no idea, what you do to me
and even if you did...
you probably still do it anyway

sreda, 28. oktober 2009

one trillion dollars

One trillion dollars could buy a lot of bling
One trillion dollars could buy most anything
One trillion dollars buying bullets, buying guns
One trillion dollars in the hands of killers, thugs
Denar.Ves svet je samo okol denarja, ko da je to edina vrednota, kot da je to vse. Uredu ja, mogoče je velik dejavnik in brez njega se neda preživet v tem svetu. Ampak sej ni treba da mamo dokonca nafilan bančni račun da smo srečni. Če smo pomislm ; nekdo je brez rok, nog, glasa, al pa ma neozdravlivo bolezen, ker nepoznajo zdravila - mu kaj pomaga denar če ni cepiva? Nekomu ko mankajo noge npr. mu pomaga denar da gre na počitnice, če tam nemore izkusit plavanja v toplem morju? pa so te ljudje ševedno srečni, ševedno živijo.Najdejo tisto pravo, čisto srečo.Fenomeni so dojenčki! oni nimajo keša, niti vejo ne da obstaja pa so srečni.Srečni ko jim nekdo "boo-boo" nardi, srečni ko se nekdo znim igra al pa mu preberejo pravljico.
Mi pa neznamo bit srečni,če nimamo denarja.
žalostno

One trillion dollars could buy a heart, a soul
One trillion dollars buying nations - all the world
One trillion dollars could make the fat lady sing
One trillion dollars
, what a bullshit useless thing!

torek, 27. oktober 2009

Prepovedano je najslajše.

Nebi smela, zato vrjetno tut ni uspelo.
Prpravlena sm bla završt ljubezen družine, zaupanje,... samo zato, da bi po 15 letih končno dojela resnico.Pa mi očitno ni namenjeno, nikol mi ni blo.Že pr 9 mescih življenja mi ni blo. Takrat je blo že vse narobe in js sm bla kriva, čeprov se sploh nism zavedala. Eno leto so mi prikrival smrt, kao niso vedli - seveda ja.Vrjetno nikol nebojo razumel, kok bi mi to pomenil,kok močno sm si želela.Sam zdej je prepozn, zavedno prepozn. En pogovr bi biu preveč, en objem fantazija.Pismo se je "zgubilo".Sliko sm skrila, vrjetno jo zato še mam.
In za dons... res sm vrjela da mi bo ratal, pa mi ni.Saj datum bi lahko vidla.
Vedno so me sprašval, kaj si želim za miklavža, rojstni dan. Vedno so me sprašval po predmetih. Če bi jim povedala,da sm dejansko samo to hotla, bi me vrjetno mel za neumno.Ampak js sm si res samo to želela.
Počutm se kot da nebi živela v 21. stoletju. Pa pravjo, da je civilizacija, človeški razum napredoval. Seveda, mogoče mam samo js to srečo, da če se odrasli ne prenesejo, da tut otroci nimamo možnosti.Vrjetno,...
Ampak js vem, enkrat mi bo ratal.Pa če grem sama nekam, kjer ne poznam.Če grem sama 100km stran, pa če grem sama...
ker ko neki hočm, tisto dobim.Prej al slej.

nedelja, 25. oktober 2009

more than you know.

Samo usen si tega nism tko predstavlala. Mogoče sm misla da bo mal bol milo, bol počasi in manj boleče. Vseen, to je blo prehitr in blo je grozn - ne, je grozn. Zbujanje na 4 ure ponoči in tisoč mejhnih napak k so me motile, da nism mogla zaspat... čeprov je vsak večer isto ; pod blokom nemir, Tomovo nočno prehranjevanje itd. in zdej ko razmišlam, kaj bom delala cele dneve me je groza. Teh počitnc me je groza, nekak me je vse minilo. Nekak bi šla kr rajš nazaj v šolo in se vrgla v zvezke, sej se dejansko morm sam to ni isto. Js nevem kaj hočm, niti nevem kako bom to izpeljala... js sam vem, da se morm neki spomnt, neki dobrga.
Promise me that you'll leave the light on To help me see with daylight,
'cause I believe there's a way you can love me
I won't write you a love song
'cause you asked for it
'cause you need one,
But because I want to.

sobota, 24. oktober 2009

can you just let me be?

Vonj, vonj po jagodah. Js si želim marjetice, tulipane, moje najljubše spominčice. Želim si barve in svojo sobo prebarvat na rdeče.

Falling backwards like a domino to a place where you cannot hide
You keep asking yourself is this real or really just a lie?
Ko se pretvarjaš, se pretvarjaš.Vzameš risk,da te razkrijejo.Vzameš vse da te ljudje poznajo,se o teb pogovarjajo te poznajo.Sam kaj se zgodi, ko spoznajo da vse kar si govoru,delu -naredu je zlagano samo zato da bi biu slaven? kako jim boš razložu, da je del stvari resničnih in da res tko mislš? Kako boš razlozložu "prjatlu" da si se družu znjim samo zato, da te bo nekdo poznav? in kaj se zgodi potem, ko je vsega konc in vsi vse vejo? ostaneš sam v sobi, se zjočeš in neveš kako naprej? se odseliš in delaš isto napako? Za vse okriviš druge? al samo vsem poveš, da jih maš res rad in je pršlo samo do nesporazuma? samo ja.^^

I wish I could touch you again. I wish I could still call you friend
I'd give anything

Lahko bi vedla, da se bo s prestopom v srednjo šolo spremenil.Samo nekak nism vedla, da se bo tok spremenil. Nism vedla, da se bova po 2 mescih že tok odtujile, da se boš tolk spremenila.Sej ne rečem, sej je zabavno pa se smejim sam se tut naveličam poslušat, kdo te je pogledu, kako te je pogledu in kaj je nekdo drug menu o tem pogledu. Naveličam se, da te morm poslušat vsako minut, da me pokličeš mi 10minut jamraš v telefon in mi potem poveš, da maš avtobus.Si pomisla, da ti mam tut js kej za povedat? Nisi,vem.Ampak nakoncu pa sm js prasica, ko nekdo drug ve, kaj se dogaja zmano in ti ničesar. In učasih si želim da bi ti lahko povedala vse, vse in da bi me poslušala. Samo pol pomislm, da ko bom rabla nasvet al pa mnenje o tem kar sem ti povedala ... boš samo rekla, a veš da je blo tko neki podobn z mano pa njemu al pa boš kr prešaltala na kak sms al pa naklučen pogovor znim v šoli. in zato rajši ostanem tiho in ti veselo prikimavam. Samo vrjemi, da te pogrešam.precej. Da si velikrat želim, da nikol nebi šle narazn, da bi blo še tko kokr je blo. Sam vem da je izgublen, vem da je.

One life, one Soul just waiting to flow
Follow me, follow me Don't let me go

In js grem spet naprej!

In v noči tam sem obstala,
za svoje življenje nism se več bala
sama sebi sem lagala,
da tvoje misli napačno sem prebrala.
Iskala sem razloge zakaj si tak
imela polno sem razlag
Sama opravičila,
samo da resnico v mislih bi si prikrila
vse tvoje besede miljonkrat sem prebrala
tolikokrat, da že napamet sem jih znala
prav grozna obsesija,
da ti bil si vse - vse zakar sem se borila.
MIljonkrat konec sem naredila
še večkrat odločitev spremenila
vendar zdaj sem se odločila,
s tabo prihodnosti ne bom delila.
Ni mi žal, za vse kar se je zgodilo
in če lahko zavrtela bi čas nazaj...
želela bi, da stvari se ponovijo.

četrtek, 22. oktober 2009

Like an apple on a tree.

Petek in potem počitnce. 10 dni poznega odhajanja v postlo in šepoznejše ustajanje iz nje.
in vsakdan no-limit večerni pogovori in ves tist smeh;
in vsakdan nove dolgodivščine in večerni sprehodi;
pa filmski večer;
in večer samo s tabo;
in dokončevanje komada;
pa spet mal kitare v mojih rokah.
in intelektualne misli ob 4 ponoči;
vrjetno tut igrce na računalniku; in dobr vem,da se u teh počitncah ogromno lahko spremeni.

Vroči čajčki zvečer in topla, sladka kavica zjutraj. Postalo je vsakdanje.Šola in smeh vsak odmor in tip, ki ševedno ni odnehu. Niske temperature in ledeno hladne noge in roke.Postalo je vsakdanje.Listi iz dreves in zmankovanje malce v šoli.Branje rtvslo in 24 ur med poukom, pa valda horoskop.Postalo je vsakdanje.Kosilo, ko pridem domov in zvečer tvoji sms-ji. Učenje na avtobusu in panika pred testom. Postalo je vsakdanje. Intelektualno razmišlanje in na belo pobarvani nohti. Zaspana in prehlajena. Postalo je vsakdanje.Pank muzika in ples po sobi.Nesojen francoski film in solze,ker ne dobim podnapisov.Postalo je vsakdanje. Gledanje tvojih postov, komentarjev, slik. Učenje ruščine in se počutit zraven kot budala,ker nepoznaš črk. Postalo je vsakdanje.
Večinoma so vse stvari, ki jih delam postale vsakdanje, ponavlajoče. Stvari so postale vsakdanje, navadne ...ampak lepe.

after all they shared, how could he simply said no.
after all they shared, he turned away from her to go.
She said se wouldn't cry,
that was really just a lie.