soul

Še ena objava, pa jih bo 100. Pol bom pa vrjetno nehala pisat, razn če tega bloga ne mislm v največji depresivni blog spravit.
Dons je blo sicer kul, dokler se ni use začel poderat brez konca. Ena svat ni več kul, ni več k more bit. Ful mam nihanja razpoloženja, sam tole " nočm več nč " bo pomoje kr trajal ja... oja bo.
Ko sm šla iz Ljubljane, lih ko pridemo v Domžale je tuki tko dež padu da sm bla v 3 minutah totalno mokra, pa še laufala sm domov pa sm bla ševedno čis mokra. Še ena slaba stvar tega dneva, na katero bi skor pozabla.
Star rock poslušam, Def Lepparde zdele že dokaj celo popoldne. " 2 steps behind ". Prov ubija me naslov, k bi mi lajf upisvau. A ni grozn, k u pemsi najdš svoje življenje? Men se zdi da je pol use tok uradno, da si čis sesut da je res za zjokat.
Dons je petek, js pa sploh ne čutm da je. Niti veselja od petka ne čutm. Sploh nč več nočm, čis nč.
Zdej je v Domžalah 24 ur košarke. Čis usak let sm bla tm, pa vedno sm se mela fajn zdej pa sploh nočm jit, brezveze. Sploh ne vidm pomena da bi kam šla. Sploh ne vidm več smisla da bi karkol delala, dejansko sploh ne vidm smisla zakaj bi sploh še ždela usak dan na svetu pa gledala kako mi use spolzi iz rok.

Nikol ne dovol, da ti pride do srca... nikol ne dovol, da ti pride do srca..