nedelja, 27. junij 2010

Samo še enkrat...

V svoji najbolši obleki, čevlji z visoko peto in rahlo skravžljani lasje. Nohti na sveže pobarvani in na ustnicah glos v barvi breskve. Še eno fantazsijsko popoldne v njegovih rokah z nasmehom. Ob dotiku celo telo zadrhti in sončni zahod je tako lep v njegovih očeh. Sprehod ob vodi in poslušanju šumenju listov. Šepetal je v uho, nežno in ljubeče. Gledal je z očmi, ki so kričale ljubezen in bil je ves divji, a ševedno tako ljubeč. Tako nežen, tako čutek, tako..edinstven! Čudovita obleka naenkrat ni bila več tako oprijeta in je počasi padala s telesa, ko se je odpirala zadrga. Slišal se je udih "Baby, vse je magnetizem". Adijo, objem, adijo. Adijo Anja! Adijo. Sovražen občutek ob zvoku preprostega adijo. Kako sovražim občutek izgubljanja in polzenja z rok. Ceu filem se je zavrtel, še enkrat še enkrat greva še enkrat sem si zaželela ko je odpeljal avtobus. Brum,brum in bila sm na poti domov. "pokliči, pošli sms pa se dobiva, greva vn".Ne. Rekla sm ne, nočem. Fantazije, oddih, odklop. Tako lepo, tako sanjsko tako all-that-you-want. Tako enodnevno. Če bi me samo še enkrat objel, samo enkrat še poljubil,nasmejal nebi prenesla poslavlanja. Padla bi v jok in se prilepila na njegovo telo. Njegovo lepo telo. Nekaj najlepšega, nekaj enodnevnega. Ne, nebom te poklicala. Ne, ker boš spet odšel, ker bom jaz odšla. Ker ne boš pršu za mano. Ker vem da ne boš.. Čeprov... ti si useen ti.Sam ne bom, ne.
Dopoldne sm preživela ob gledanju televizije s svojim psom in lenarjenju. Zarad vsega poležavanja me je vse bolelo zato sm šla z Evo&Lejo ven. Mengeš, vročina. Po polju je blo tko neznosno, da bi si vrjetno usakkdo začeleu umret. Nikakršna izjema nism bla, ampak nama je ratal. Pol smo šle skupi na bajer. Glede na to, kok je bla umazana voda svaka čast ljudem, ki se kopajo tam notr. Js niti stopal nebi dala v tisto svinarijo, no way!
Učeri! Učeri sm šla pa z Majo na sprejem nogometašev iz JAR-a. Awesome. Ful fajno je blo. Velik Slovenskih zastav in ponosnih ljudi. Neka energija, ki se šir, ki je povezovala ljudi. Kolk lahko šport poveže ljudi! Zanimivo, da bi prpravlamo cele sprejeme, gledamo tekme v Južni Koreji pa niti ne smejo gledat tekem. Samo tiste so lahko gledal, kjer je igrala J.Koreja. Mislm, a ni to bolano no?
Jutr gremo KONČNO gledat vrata za mojo sobo :3 bela!bela!bela! & Z Anjo grem do konca uredit stvari na študentskem servisu da si končno zrihtam delo.Tok stvari mam v planu, da jih kupt da joj! Sploh ne vem od kje mi bo keš. + tega, mam spet veliko željo po dolgih laseh in vrjetno če preveč našparam si prvoščm podalške. Pa ne clip-on, stalne. Clip-on so res bedni, nevem bedni? ja. Pa še traja da namonteraš poleg tega sm pa dost preveč nerodna za te zadeve.
*ful dobr, tok da ne bom nč.Da te ignoriram in ne bom preživela še enga popoldneva stabo. Well.. še enkrat več vrjetno ne more škodovat, ali pač? :$*

You're so angelic. Your words so symphonic.
Touch your lips to my soul, eat this sorrow away.
How am I so lucky, I found you?


Ni komentarjev:

Objavite komentar